Faaalia e Batters, o le faasoasoaina talu ai nei o oloa e pei o tamato ma kukama e supamaketi ua faailoa ai le manaomia tele o le fesoasoani a le Malo. O lo'o mana'omia e le NFU se polokalame ta'i lima tausaga mo tagata faigaluega fa'avaitaimi e aunoa ma se fa'atapula'a "le talafeagai" i numera e fa'afetaui ai le le lava o tagata faigaluega. O faiga fa'aleaganu'u fa'ato'a mae'a le Brexit sa fa'alavelave, fa'atasi ai ma le fa'aletonu o tagata faigaluega e o'o atu ai i le £60 miliona o mea'ai e pala i fanua i le afa muamua o le 2022.
O le lapata’iga a le NFU na o’o mai ina ua fa’ailoa mai e le au faifa’ato’aga leki, o le leaga o le tau ua fa’aitiitia ai fua o le seleselega i le va o le 15 i le 30 pasene, ma o le a uma le sapalai o leki ia Aperila, ma fa’alagolago ai le atunu’u i oloa mai fafo. Na lapatai mai Batters o le le lava o ni nai mea e mafai ona oo atu ai i fata supamaketi gaogao.
I le aotelega, o le lapataiga a le NFU o loʻo faʻaalia ai luitau o loʻo feagai ma le vaega o faʻatoʻaga a Peretania ma le manaʻomia o le tele o fesoasoani a le malo e faʻamautinoa ai le saogalemu o meaʻai ma faʻaitiitia le faʻalagolago i oloa mai fafo.